Danes so naravni izdelki najhitreje rastoči segment na trgu in najbrž največji današnji trend
med dišavami, s projektirano rastjo v višini 9,6% od leta 2019 do leta 2024. Zaradi
povpraševanja po naravnih dišavah se s tem odpira pot k rasti v industriji dišav.
Marketinški trendi
Multinacionalni brandi so že začeli vplivati na ta trend. SC Johnson je, na primer, leta 2008
kupil zeleni brand Mrs. Meiers in samo v lanskem letu je Airvick predstavil lastne naravne in
eko-fokusirane izdelke s svojo Botanica linijo.
Kateri dejavniki vplivajo na takšno rast? Največjo vlogo pri tem ima neznanje potrošnikov, ki
so obsedeni s povsem naravnimi izdelki. Medtem ko morajo vse sestavine izdelka ustrezati
istim varnostnim kriterijem, se večina potrošnikov še vedno odloči za naravne izdelke, ker
so prepričani, da to pomeni, da so bolj varni in zdravi.
Razumevanje “naravnih dišav”
Kolikor so najpomembnejši proizvajalci na tem področju prisotni, toliko vplivajo tudi na
predpise, zato še vedno nimamo edinstvene splošno sprejete definicije naravne sestavine
(Natural ingredient), s čimer je nastal ogromen prostor za definicijo sestavin v kategoriji
“naravni”.
Izhaja se iz tega, da se mora sestavina pojaviti v naravi, kar je za industrijo dovolj za zagon
in razvoj izdelka.
Obstaja veliko načinov za oblikovanje izdelka z naravnim videzom, kar lahko vidimo v
nadaljevanju besedila.
Glede na reklamno kampanjo za izdelke v trendu obstaja tudi neformalna kvalifikacija.
Ko na etiketi piše „vsebuje 100% naravne dišave“, (contains 100% natural fragrances), to
pomeni, da lahko izdelek vsebuje sestavine, ki so po ISO9235 standardu 100% naravne.
Ko na etiketi piše „made with“,to pomeni, da dišava vsebuje naravna eterična olja. Formula
izdelka lahko vsebuje precej sintetičnih sestavin, vendar mora vsebovati “nosilca” naravne
sestavine.
„Naravno pridobljen“ (naturally derived) pomeni, da je lahko izdelek narejen iz naravnih ali
sintetičnih sestavin, ki so bile prvotno iz materialov, katere najdemo v naravi. Številni surovi
materiali, ki so na prodaj, so že narejeni iz sestavin naravnega izvora, kar je dober način,
da se podpre njihova trajnost, medtem ko ima proizvajalec široko paleto za delo z njimi.
Dišava „identičen z naravo“ (nature identical) je narejena iz sestavin, ki jih najdemo v
naravi, vendar je sintetično narejena z namenom promoviranja trajnosti. Številne naravne
sestavine dišav postanejo redke in jih težko najdemo. Z uporabo sintetičnih ekvivalentov
lahko proizvajalci dosledno zagotovijo visokokakovostne izdelke in varujejo okolje.
Pri uporabi surovin za izdelavo izdelkov rastlinskega izvora dobimo “vegan” izdelek. Takšne
dišave ne smejo vsebovati komponent živalskega porekla ali petrokemičnih izvedenih
materialov.
Ta opcija vključuje eterična olja in naravne rastlinske dišave, pa tudi sintetične, če so
rastlinskega izvora.
Za razliko od veganov ima “vegan-friendly“ podobno paleto, lahko pa vključuje tudi
petrokemično pridobljene materiale.
Ker dišav iz materiala živalskega izvora v katalogih proizvajalcev povečini ni, mnoge dišave
sodijo v kategorijo „prilagojeno veganom“.
Sestavine in gotovi izdelki „brez okrutnosti“ (Cruelty-Free) niso testirani na živalih, kar velja
za vse aromatične materiale.
Da dišave izvirajo iz „trajnostnih virov“ (sustainably-sourced) pomeni, da morajo biti
sestavine zbrane iz trajnostnih virov.
Takšna klasifikacija omogoča uporabo sintetičnih sestavin dišav.
Trenutno je IFRA (The International Fragrance Association) definirala 150 eteričnih olj, 800
naravnih izolatov in 3000 sintetičnih baz.
S kombiniranjem vsega navedenega dobimo dišave, vendar samo 100% naravne
uporabimo v naših dišečih svečah.
Kakšna je situacija na trgu?
Vemo, da so vsi svetovni trgi urejeni, toda kako?
Ameriški trg je urejen tako, da, na primer, tam ni obvezno na izdelku označiti vsebine, zato,
na primer, njihov vodilni proizvajalec sveč za svojo dišečo serijo ne podaja vsebine, pač pa
sveče opiše: “Buče, zapečene z začimbami klinčka, muškatnega oreščka in cimeta,
sladkane z rjavim sladkorjem“.
Evropska unija ima poleg globalnih tudi svoje standarde generalno za EU, vsaka članica pa
ima tudi dodatne, na primer Italija in Francija. Tako kot Slovenija.
